Dupuytrenova kontraktura: simptomi, vzroki in zdravljenje

Kaj je Dupuytrenova kontraktura?

Dupuytrenova kontraktura je progresivna bolezen vezivnega tkiva v dlani, ki povzroči zadebelitev in skrajšanje palmarne fascije (vezivnega tkiva pod kožo dlani). Posledično se prsti – najpogosteje mezinec in prstanec – upognejo proti dlani in jih je težko povsem iztegniti. To stanje lahko resno vpliva na funkcionalnost roke in onemogoči opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.

Dupuytrenova kontraktura običajno napreduje počasi, skozi več mesecev ali let, in pogosto ni boleča, vendar lahko resno omeji gibanje prstov. Pogosteje prizadene moške kot ženske, in zlasti ljudi srednje ali starejše starosti. Bolezen ni življenjsko nevarna, vendar lahko bistveno vpliva na kakovost življenja, saj omejuje sposobnost uporabe rok za opravljanje vsakodnevnih opravil, kot so pisanje, tipkanje ali celo rokovanje.

Simptomi Dupuytrenove kontrakture

Dupuytrenova kontraktura se začne z blagimi simptomi, ki sčasoma postajajo vse bolj izraziti. Simptomi, na katere morate biti pozorni, vključujejo naslednje:

• Zadebelitev kože na dlani: prvi znak Dupuytrenove kontrakture je običajno zadebelitev kože na dlani, pogosto v bližini korena prstov. Koža se lahko zdi trša ali nabrekla, včasih pa se pojavijo majhne izbokline, ki jih imenujemo vozliči. Koža na prizadetem območju lahko postane nagubana in trda, kar lahko že v začetni fazi povzroča nelagodje pri uporabi roke.
• Vozliči pod kožo: z napredovanjem bolezni se pod kožo začnejo razvijati majhni, trdi vozliči, ki jih je mogoče čutiti na dotik. Ti vozliči so lahko nekoliko boleči, zlasti v začetnih fazah razvoja, vendar običajno postanejo neboleči, ko bolezen napreduje. Vozliči se lahko povečujejo in tvorijo vrvice iz vezivnega tkiva, ki potegnejo prste proti dlani.
• Ukrivljenost prstov: eden najpogostejših simptomov je ukrivljenost prstov proti dlani, kar povzroča težave pri popolnem iztegnjenju prstov. Prizadeta prsta sta najpogosteje mezinec in prstanec, vendar se lahko stanje razvije tudi pri drugih prstih. Ta ukrivljenost prstov otežuje preprosta opravila, kot je rokovanje, držanje skodelice ali tipkanje na računalnik.
• Omejena gibljivost roke: sčasoma lahko zadebeljena fascija in ukrivljenost prstov povzročita omejitve v gibljivosti roke, kar oteži vsakodnevne aktivnosti, kot so prijemanje predmetov, pisanje in rokovanje. Omejitve gibanja lahko povzročijo tudi spremembe v mišični moči, saj roka postane manj funkcionalna. To lahko vodi do zmanjšane neodvisnosti in potrebe po pomoči pri vsakodnevnih opravilih.

Dupuytrenova kontraktura se običajno razvija počasi, zato se simptomi pogosto spregledajo v zgodnjih fazah. Ko se stanje poslabša, pa lahko resno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da poiščete zdravniško pomoč, ko opazite prve znake.

Vzroki za Dupuytrenovo kontrakturo

Natančen vzrok Dupuytrenove kontrakture ni popolnoma razumljen, vendar obstajajo določeni dejavniki, ki povečujejo tveganje za razvoj te bolezni. Vzroke in dejavnike tveganja lahko razdelimo na naslednje:

• Genetika: Dupuytrenova kontraktura se pogosto pojavlja v družinah, kar kaže na pomembno genetsko komponento. Če je eden od vaših staršev ali starih staršev imel to bolezen, obstaja večja verjetnost, da se bo pojavila tudi pri vas. Genetska predispozicija ima pomembno vlogo pri razvoju bolezni, kar pomeni, da je tveganje za razvoj večje, če imate družinsko anamnezo te bolezni.
• Starost: Dupuytrenova kontraktura se najpogosteje razvije pri ljudeh, starejših od 50 let. Starejši kot ste, večje je tveganje za pojav bolezni. To je verjetno posledica dejstva, da se vezivno tkivo s staranjem spreminja in postane bolj dovzetno za zadebelitev in skrajšanje.
• Spol: moški so bolj nagnjeni k razvoju Dupuytrenove kontrakture kot ženske. Bolezen se pri moških pogosto pojavi v hujši obliki in zahteva bolj agresivno zdravljenje. Poleg tega se moški ponavadi soočajo s to boleznijo prej kot ženske, kar pomeni, da je potrebna zgodnejša obravnava.
• Drugi dejavniki tveganja: med dejavniki tveganja so tudi kajenje, uživanje alkohola in prisotnost določenih zdravstvenih stanj, kot so diabetes, epilepsija ali bolezni jeter. Kajenje in alkohol vplivata na krvni obtok in kakovost vezivnega tkiva, kar lahko pospeši razvoj bolezni. Diabetes povečuje tveganje za Dupuytrenovo kontrakturo zaradi sprememb v presnovi in vpliva na tkivo, ki povzroča zadebelitev fascije.

Pomembno je vedeti, da se Dupuytrenova kontraktura lahko razvije brez očitnega vzroka ali znanih dejavnikov tveganja. Čeprav je dednost glavni dejavnik, se stanje lahko pojavi tudi pri posameznikih brez družinske anamneze. Zdravljenje je zato prilagojeno vsakemu posamezniku, da bi se dosegli najboljši možni rezultati.

Možnosti zdravljenja Dupuytrenove kontrakture

Zdravljenje Dupuytrenove kontrakture je odvisno od resnosti simptomov in vpliva na vsakodnevno življenje posameznika. Možnosti zdravljenja vključujejo:

• Opazovanje in spremljanje: v zgodnjih fazah, ko simptomi niso izraziti in ne povzročajo omejitev, se lahko priporoči zgolj opazovanje. Fizioterapevt ali zdravnik lahko spremlja napredovanje bolezni in oceni, ali je potrebno aktivno zdravljenje. Redni pregledi so pomembni za spremljanje napredovanja bolezni, da bi lahko pravočasno ukrepali in preprečili nadaljnje poslabšanje.
• Fizioterapija in raztezne vaje: fizioterapija lahko pomaga ohranjati gibljivost prstov in zmanjšati tveganje za napredovanje kontrakture. Fizioterapevti uporabljajo različne tehnike, kot so raztezne vaje, masaže in splintanje, da bi izboljšali gibljivost in preprečili skrajšanje palmarne fascije. Vaje so prilagojene specifičnim potrebam posameznika, da ohranijo čim večjo funkcionalnost roke. Redna fizioterapija lahko tudi zmanjša nelagodje in prepreči, da bi se stanje hitro poslabšalo.
• Injekcije kolagenaze: kolagenaza je encim, ki se injicira v vozlič in pomaga razgraditi kolagenska vlakna, ki povzročajo skrajšanje fascije. Ta postopek lahko ublaži simptome in omogoči lažje iztegovanje prstov brez potrebe po operaciji. Zdravljenje z injekcijami je minimalno invazivno in ima kratek čas okrevanja, vendar ni primerno za vse bolnike, zlasti za tiste z napredovalim stanjem.
• Iglična aponevrotomija: ta postopek vključuje uporabo tanke igle, s katero zdravnik pretrga zadebeljeno tkivo pod kožo, da sprosti prste. Gre za minimalno invaziven poseg, ki omogoča takojšnje izboljšanje gibljivosti, vendar obstaja možnost ponovitve bolezni. Iglična aponevrotomija je manj agresivna kot klasična operacija, vendar zahteva natančnost, da bi se izognili poškodbam okoliškega tkiva.
• Operacija (fasciektomija): pri napredovalih primerih, kjer druge metode ne delujejo, je operacija morda edina možnost. Med operacijo kirurg odstrani zadebeljeno tkivo, kar omogoči, da se prsti ponovno iztegnejo. Po operaciji je običajno potrebna fizioterapija, da se obnovi gibljivost in moč roke. Operacija je učinkovita, vendar zahteva daljše okrevanje in vključuje tveganja, kot so okužbe ali brazgotinjenje.

S pravilnim pristopom in zgodnjim zdravljenjem je mogoče ohraniti funkcionalnost roke ter izboljšati kakovost življenja, kar omogoča boljše obvladovanje te kronične bolezni.